SI | EN

Odvetnik glede odpovedi delovnega razmerja

Odvetnik za delovno pravo odgovarja

Odvetniki za delovno pravo ugotavljamo, da se stranke na nas vsakodnevno obračajo z vprašanji s področja delovnega prava. Veliko vprašanj se tiče pravic in obveznosti, ki izvirajo iz delovnih razmerij, zlasti pa pravic in obveznosti ob prenehanju delovnega razmerja.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Delovno sodišče v Mariboru, z zunanjimi oddelki, Delovno sodišče v Celju in Delovno sodišče v Kopru, so pristojna za reševanje delovnih sporov na prvi stopnji. Na drugi stopnji je pristojno Višje delovno in socialno sodišče s sedežem v Ljubljani.

V nadaljevanju navajamo odgovore na nekatera pogostejša vprašanja, s katerimi so se naši odvetniki srečali v zadnjem času. Spodnji odgovori odvetnika za delovno pravo so zgolj informativne narave in se lahko razlikujejo od Vašega primera. Več o odpovedi delovnega razmerja iz krivdnega razloga najdete tu

Pozdravljeni,

delodajalec mi je zaradi situacije s koronavirusom sredi marca 2020 vročil redno odpoved iz poslovnega razloga. Dogovorila sva se tudi za skrajšanje odpovednega roka, tako da delovno razmerje preneha konec marca.

Ali mi pripada regres, oziroma vsaj del regresa?

Delavec s sklenitvijo delovnega razmerja na podlagi pogodbe o zaposlitvi pridobi pravico do letnega dopusta skladno z 159. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Delavcu dopust pripada sorazmerno glede na število mesecev dela v posameznem letu. (V konkretnem primeru, ko je delovno razmerje prenehalo konec marca - tretjega meseca v letu - delavcu pripada 3/12 letnega dopusta, npr. če je imel delavec letnega dopusta 20 dni, mu pripada sorazmerni del, t. j. 5 dni dopusta).

Četrti odstavek 131. člena ZDR-1 določa, da če ima delavec pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico tudi do sorazmernega dela regresa.

Ali mi pripada odpravnina?

Zakon o delovnih razmerij v 108. členu določa tudi dolžnost delodajalca, da delavcu v takem primeru izplača odpravnino.

108. člen

(odpravnina)

(1) Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

(2) Delavcu pripada odpravnina v višini:

-        1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,

-        1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,

-        1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

/.../

Mi zaradi odpovedi delovnega razmerja iz poslovnega razloga pripadajo še kakšne druge pravice iz delovnega razmerja?

Razen zgoraj navedene pravice do izplačila sorazmernega dela regresa za sorazmerni del letnega dopusta ter pravice do odpravnine, ste v primeru dogovora z delodajalcem o krajšem odpovednem roku, oziroma v primeru, da delovno razmerje preneha takoj, torej brez odpovednega roka, na podlagi 96. člena ZDR-1, upravičeni tudi do denarnega povračila:

96. člen

(denarno povračilo namesto odpovednega roka)

(1)   Delavec in delodajalec se lahko dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka.

(2) Dogovor iz prejšnjega odstavka mora biti v pisni obliki.

 

Več o pogodbah o zaposlitvi za določen čas je na voljo tu.

Želite izvedeti več?

Z veseljem vam pomagamo najti pravo rešitev.