Čemu služi NDA?
Odvetniki se pogosto srečamo z vprašanjem smislenosti priprave oz. podpisa t.i. NDA.
NDA oziroma dogovor o nerazkritju informacij, sporazum o zaupnosti, pogodba o nerazkrivanju poslovne skrivnosti, ipd. je pogodba, s katero se ena stranka drugi zaveže, da ne bo uporabila ali kakorkoli razkrila podatkov, ki ji jih bo posredovala druga stranka.
Pogodba o nerazkritju informacij (NDA) pa lahko temelji tudi na dvostranskem dogovoru, pri čemer se obe stranki zavezujeta k ohranjanju zaupnosti deljenih informacij, t.i. Mutually Binding Non-Disclosure Agreement (Bilateral NDA). Ta vzajemna zaveza zagotavlja, da občutljivi podatki, ki segajo od poslovnih skrivnosti do strateških načrtov, ostanejo zaščiteni, hkrati pa spodbuja občutek zaupanja in skupne odgovornosti med sodelujočimi entitetami.
V NDA je pogosto določena pogodbena kazen, ki je lahko določena za vsako kršitev ali v enkratnem znesku.
Non disclosure agreement – NDA je torej namenjen varovanju informacij zaupne narave (poslovnih skrivnosti; t. j. informacij, znanih določenemu krogu ljudi, ki za gospodarsko družbo predstavljajo konkurenčno prednost pri poslovanju na trgu), ki niso namenjene tretjim osebam.
Smisel pogodbe o nerazkritju informacij je v tem, da se določijo posledice za primer, če bi katera od strank kršila zaveza po varovanju poslovne skrivnosti.
Odvetnik za gospodarsko pravo lahko za stranke pripravi ustrezno pogodbo, v kateri se stranki dogovorita za varovanje informacij, kot so npr.: podatki, vezani na know-how, projekti v razvoju, izsledki tržnih raziskav, adrema kupcev, načrtovane aktivnosti, prototipi, idr.
S tem, ko je v pogodbi izrecno določena možnost uveljavitve pogodbene kazni, je bolj verjetno, da bodo pogodbene stranke svojo obveznost varovanja informacij izpolnjevale in občutljive podatke tudi dosledneje varovale.
Odvetnik za gospodarsko pravo se pogosto sreča z vprašanjem, kako visoka naj bo pogodbena kazen. Smiselno je, da je pogodbena kazen dovolj visoka, da bo učinkovita. Stranke, ki se zavedajo možnosti uveljavitve pogodbene kazni, bodo svojo obveznost varovanja informacij oziroma poslovne skrivnosti (načeloma) izpolnjevale.
Odvetnik odgovarja: kaj je poslovna skrivnost?
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti.
Zakon o poslovni skrivnosti (ZPosS) pa v prvem odstavku 2. člena določa, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
- ima tržno vrednost;
- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
Navedena člena pa ne urejata pogodbe med strankama, s katero bi stranki določili pravice in obveznosti. Če se stranki določita za sklenitev sporazuma o zaupnosti, morajo biti v njem opredeljene: zaupne vsebine, izjeme, obveznosti zavezanih strank in časovna veljavnost.
Odvetnik pojasnjuje: Kako zavarovati poslovno skrivnost v gospodarski družbi?
Odvetnik bo stranki svetoval, da mora poslovno skrivnost najprej opredeliti ter z njo seznaniti zaposlene v gospodarski družbi. Zatem se določijo še ukrepi, s katerimi bo varovana (npr. s podpisom izjave, pogodbene klavzule, konkurenčne klavzule, idr.).
