Pravno svetovanje na področju delovno pravo
V spodnjem besedilu navajamo poenostavljene odgovore odvetnika za delovno pravo na nekatera vprašanja, s katerimi smo se srečali v praksi na področju delovnega prava. Spodnji odgovori odvetnika so zgolj informativne narave in se lahko razlikujejo od Vašega primera.
Za reševanje delovnih sporov na prvi stopnji so pristojna delovna sodišča, in sicer: Delovno sodišče v Celju, Delovno sodišče v Kopru, Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Delovno sodišče v Mariboru, z zunanjimi oddelki; kot pritožbeno sodišče pa Višje delovno in socialno sodišče s sedežem v Ljubljani.
Odvetnik, lepo prosim za nasvet.V službi smo dobili novega direktorja. S prejšnjim smo se vsi lepo razumeli, vzdušje je bilo zgledno. Novi direktor pa je vzkipljiv in zadirčen. Na delovnem sestanku me je zelo razburilo, ko mi je dejal, da ne naredim dovolj in da sem prepočasen. Ob odhajanju iz sejne sobe mi je nehote ušlo nekaj sočnih besed na njegov račun. V roku nekaj dni sem dobil opozorilo pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga. Je to dober razlog, da me odpustijo? Ali rabim odvetnika za delovno pravo?
Odvetnik opozarja: pisno opozorilo je zelo pomembno
Od delodajalca ste prejeli pisno opozorilo pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga. Zakonito in utemeljeno predhodno pisno opozorilo delavcu je pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Kdaj je podan krivdni razlog za redno odpoved?
Krivdni razlog je podan, če lahko delodajalec izkaže, da je delavec kršil pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in da je ta kršitev tako huda, da onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Vsaka kršitev (če nima dovolj teže) še ne bo zadostovala za redno odpoved.
Ali za odpoved pogodbe o zaposlitvi zadostuje ena kršitev?
Delodajalec ne more redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga že ob prvi kršitvi obveznosti s strani delavca. Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec najprej pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.
Kakšen je rok za pisno opozorilo delavcu pred odpovedjo?
Navedeno pisno opozorilo mora delodajalec delavcu podati najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve.
Odvetnik odgovarja delodajalcu: Kaj pa, če delavec nadaljuje s kršitvami?
Če je kršitev dovolj jasno in konkretno opredeljena v opozorilu, predstavlja neupoštevanje navodil nadrejenega in nadaljevanje z očitanim vedenjem kršitev delovnih obveznosti.
Ali se lahko delavec s pomočjo odvetnika za delovno pravo pritoži zoper tako opozorilo?
Zoper opozorilo, ki ga mora delodajalec podati delavcu pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ni dopustno sodno varstvo. Ker opozorilo nima nobenih pravnih posledic in je le predpostavka za (morebitno) kasnejšo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma pomeni le preventivno ravnanje, da se delavec lahko izogne odpovedi.
Kaj pa, če si delodajalec razlog »izmisli« in delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi?
Pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je predhodno pisno opozorilo delavcu. Če se izkaže, da predhodno opozorilo ni bilo zakonito in utemeljeno, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi že iz tega razloga nezakonita.
Odvetnik za delovno pravo v takem primeru za delavca sestavi in vloži tožbo pred pristojnim sodiščem, s katerim se uveljavlja ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Odvetnik sestavi ustrezen zahtevek, da pogodba o zaposlitvi ni prenehala. Odvetnik za delovno pravo sodišču v zahtevku predlaga še, da delodajalcu naloži, da delavca pozove na delo ter da mu za ves čas, ko ni delal, prizna vse pravice iz dela, vključno s plačo, ki bi jo prejemal, če bi delal, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakokratne zapadlosti posameznega zneska plače v plačilo, to je praviloma od 18. v mesecu za pretekli mesec, v roku osmih dni. Odvetnik ob tem predlaga še, da sodišče delodajalcu naloži tudi to, da je dolžan delavcu priznati neprekinjeno delovno dobo ter pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za delavca urediti vpis zavarovalne dobe v matično evidenco.
Več o pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za določen čas, je na voljo tu; več glede transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, pa tu.
Kdaj je mogoče govoriti o šikaniranju delavca s strani delodajalca?
Kadar je delo opravljeno neustrezno, lahko delodajalec poda ustrezno kritiko. Pri tem mora ravnati na primeren način. Kritika se lahko nanaša na samo delo, ne pa na samo osebo delavca. Katera so tista ravnanja, ki predstavljajo psihično nasilje, je treba presojati glede na okoliščine vsakega posameznega primera; v praksi gre pogosto za verbalno nasilje (kričanje, vpitje, poniževanje, zmerjanje, sarkazem, posmehovanje). Če je že eno samo tako ravnanje dovolj resno in zavržno ter posega v osebnost in dostojanstvo posameznika, ni potrebno, da bi bilo tovrstnih ravnanj več ali da bi se taka ravnanja ponavljala.
